V ponedeljek, 1. 6. 2036, smo se predšolski otroci skupaj z učenci iz prvega razreda OŠ Vuzenica odpravili na železniško postajo, od koder smo se z vlakom odpeljali v Maribor. Od železniške postaje Tabor smo se peš sprehodili do Gasilske brigade Maribor, kjer so nas prijazno sprejeli.

Najprej smo si ogledali film o nastanku Gasilske brigade, kako se je vse skupaj začelo, kakšna je bila takrat oprema in vozila. V filmu nam je bilo predstavljeno postopno širjenje Gasilske brigade in na koncu predstavljeno, kako je danes.

Nato smo šli v sobo, kjer operater sprejema klice občanov, ki potrebujejo pomoč in pokličejo na številko 112. Imeli smo srečo, saj smo v času našega obiska lahko slišali klic in spremljali izvoz dveh vozil na intervencijo.

Skozi hodnik nas je pot pripeljala do garaže, kjer so parkirana gasilska vozila. Ogledali smo si vozila in opremo, ki je vedno pospravljena v vozilih. Videli smo več različnih vozil, od cisterne, do tovornjaka, ki je namenjen posredovanju pri travniških požarih. Eden od gasilcev nam je pokazal tudi, kako se v primeru intervencije hitro obleče v gasilsko obleko in kakšna je njegova maska, ki jo potrebuje pri gašenju požara. Spoznali smo tudi opremo, ki jo gasilci uporabljajo v primeru prometne nesreče (škarje za rezanje pločevine, dvigalko za dvig bremena, klešče, obleko za delo z nevarnimi snovmi). Videli pa smo tudi, kako se gasilec spusti po drogu in tako zelo hitro pride v garažo od koder izvozijo na intervencijo z gasilskim vozilom.

Po končanem ogledu nas je na parkirišču za gasilskim domom čakalo gasilsko vozilo s košaro, ki se dvigne v zrak. Imeli smo možnost, da to košaro tudi preizkusimo in tako smo se vsi povzpeli v zrak in si ogledali Maribor z višine.

Z veseljem smo si ogledali gasilski dom in se pobliže seznanili z delom gasilcev in njihovo opremo. Ponosni smo na njihovo delo, predanost, pogum in hvaležni, da nam vedno, ko to potrebujemo, priskočijo na pomoč. Spoznali smo, da je delo gasilca zelo pomembno in zahtevno.

Zapisala Ines Berzelak

Projekcija fotografij

Med 20. in 22. maje se je 19 predšolskih otrok skupaj s tremi spremljevalci udeležilo tridnevnega tabora na CŠOD Ajda v Libeličah. Otroci so komaj čakali na prihod avtobusa, ki nas je odpeljal na Ajdo. Tam so si najprej pripravili postelje in pospravili svoje stvari. Na hitro smo si ogledali okolico doma in že nas je čakalo kosilo. Po kosilu smo do konca uredili sobe in se podali na prvo dejavnost.

Prvi dan smo se srečali s kurjenjem tabornega ognja. Najprej smo se odpravili v gozd, kjer smo nabrali različno debele veje in jih naložili na kup. Gospod Uroš nam je predstavil kresilo in nam pokazal, kako se z njim zakuri ogenj. Otroci so poskušali in nekaterim je tudi uspelo, tako da je taborniški ogenj zagorel. Po končani dejavnosti smo pojedli večerjo in se odpravili na sprehod v gozd. Sprehodili smo se do meje s sosednjo državo Avstrijo. Po sprehodu smo se šli umit in vsi smo utrujeni zaspali.

V četrtek smo se zbudili zelo zgodaj, pospravili postelje in šli na jutranjo telovadbo. Po zajtrku smo se najprej preizkusili v streljanju z lokom. Otroci so bili nad streljanjem navdušeni in so uspešno zadevali tarčo. Nato nas je že čakala plezalna stena. Večina otrok je na plezalno steno stopila prvič. Otroci so bili zelo pogumni in so se z veseljem povzpeli po oprimkih. Sledilo je kosilo in po kosilu počitek, kjer so otroci risali, barvali, se pogovarjali in se prosto igrali. Četrtkov popoldan je bil namenjen pripravi parfuma, ki ga je naročil škrat Mirko za svojo Nežko. Otroci so se podali po travniku, kjer so nabirali različne cvetove in trave. Te so nato dali v terilnik, jih zdrobili, jim dodali čarobno vodo in čarobni prah ter parfum nastavili škratu Mirku. Po malici pa je otroke že čakala dejavnost prve pomoči. Dobili so gaze in povoje ter urili svoje znanje v povijanju ran na rokah, nogah in tudi na glavi. Ker so bili naši želodčki lačni, smo se odpravili k večerji, nato pa na težko pričakovano peko hrenovk na tabornem ognju. Vsak otrok je dobil svojo palico in si sam spekel svojo hrenovko. Otroci so ob peki zelo uživali in bili ponosni, da so lahko sami pekli.

V petek smo spali malo dlje, nato pa pospravili postelje, spakirali kovčke in počistili sobe. Po zajtrku smo se odpravili na igrišče, kjer smo se vozili s skiroji, poganjalci in kolesi. Otroci so premagovali različne ovire in pokazali svoje spretnosti. Po razgibanem jutru smo se zbrali v sobi, kjer imajo različne živali. Gospa nam je pokazala mokarje, žabo, močerada, paličnjaka in želvo. Živali smo lahko prijeli, jih pobožali in nekatere nahranili. Med opazovanjem živali pa nas je presenetil škrat Mirko, ki je bil nad našimi parfumi tako navdušen, da nam je poslal poseben paket – vsakemu izmed nas je poslal sladoled.

Ker pa je vsega lepega enkrat konec, nas je pred domom že čakal kombi, ki nas je odpeljal nazaj v vrtec.

Spremljevalci smo skupaj z otroki preživeli tri čudovite in aktivnosti polne dni. Upam, da nam bodo ti dnevi ostali v lepem spominu in da se jih bomo še dolgo spominjali.

Zapisala Ines Berzelak

Projekcija fotografij

V Vuzenici je v sredo, 13. 5. 2026, potekalo posebno gozdno izobraževalno srečanje, ki je povezalo vzgojiteljice in učiteljice iz različnih vrtcev in šol po Sloveniji. Dogodek, ki je trajal celotno popoldne, je bil namenjen izmenjavi dobrih praks, povezovanju ter spodbujanju učenja v naravi. Gostiteljice srečanja – vzgojiteljice Vrtca Vuzenica in učiteljice Osnovne šole Vuzenica – smo za udeležence pripravile raznolike in skrbno načrtovane gozdne delavnice. Te so bile umeščene v krožno gozdno pot in so vključevale tri vrtčevske ter tri šolske postaje. Vsaka delavnica je ponujala drugačen pristop k učenju v naravnem okolju, vsi udeleženci pa so imeli priložnost aktivno sodelovati na prav vseh.

Srečanje je bilo zasnovano tudi nekoliko raziskovalno in izkustveno. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini. Ena skupina se je po poti orientirala s pomočjo zemljevida, kar je zahtevalo dobro sodelovanje, opazovanje okolice in orientacijske spretnosti. Druga skupina pa je pot odkrivala skozi naloge bralnega razumevanja, ki so jih vodile od ene delavnice do druge. Na polovici poti, na Štok koglu, je sledil prijeten postanek za malico, kjer so si udeleženci lahko odpočili, poklepetali in delili prve vtise o delavnicah, svoje izkušnje in poglede na pedagoško delo.

Po krajšem odmoru sta skupini zamenjali vlogi – tisti, ki so se prej orientirali po zemljevidu, so se preizkusili v bralnem razumevanju, in obratno. Tako so vsi udeleženci dobili celostno izkušnjo obeh pristopov ter sodelovali na vseh gozdnih delavnicah.

Dejavnosti so bile zasnovane praktično, ustvarjalno in sodelovalno, s poudarkom na tem, kako naravo vključiti v vsakodnevno pedagoško delo. Udeleženci so skozi izkušnjo pridobili nove ideje, ki jih bodo lahko prenesli v svoje vrtce in šole.

Ob zaključku srečanja je sledila še zahvala in razdelitev daril. Vsak udeleženec je prejel darilo – regratov sirup, kamenček porisan s škratkom ter promocijsko gradivo Občine Vuzenica. Gozdni popoldan je pustil vtis povezanosti, sodelovanja in navdiha. S skupnimi močmi smo dokazali, kako pomembno je učenje v naravi in sodelovanje med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami.

Janja Špringer in Brigita Pušnik

Projekcija fotografij

»SPOZNAVANJE GOZDA Z GOZDARJI IN GOZDNA DELAVNICA V VRTCU«

Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje smo v našem vrtcu Vuzenica gostili gozdarje iz Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec. Ob rojstnem dnevu zemlje smo želeli otrokom približati pomen gozda in narave. Pri izvedbi so nam pomagali štirje gozdarji, ki so pripravili vsebinsko bogat in starosti primeren program, dan odprtih vrat na gozdnih učnih poteh s sloganom Učenje z roko, srcem in možgani«.

Potek dejavnosti so gozdarji izvedli tako, da so otroke razdelili v dve skupini:

1. Starejše skupine (terensko učenje): Dva gozdarja sta s starejšimi otroki odšla v gozd do gozdne učilnice »Štokogla«. Gozdarja sta otrokom v naravnem okolju predstavila razliko med iglavci in listavci, poimenovali so drevesa, v deblu so merili, koliko je staro drevo, v didaktične table z motivi gozdnih živali so otroci vtikali naravni material, da so okrasili živali …

2. Mlajše skupine (gozdne delavnice v vrtcu):

Za mlajše otroke sta druga dva gozdarja pripravila slikovni material z gozdnimi živalmi in njihovimi bivališči. Te smo poimenovali in razvrščali. S pomočjo prinesenih naravnih materialov so otroci spoznavali gozd skozi igro in čutila. Ločevali smo iglavce in listavce in jih nato lepili na različna drevesa.

Gozdarji so nas tudi seznanili in predstavili raznolikost drevesnih vrst. Otroci so spoznavali različne vrste dreves, ki rastejo v našem lokalnem okolju. Iglavci / listavci: Seznanili so nas z glavnimi razlikami med njimi – od oblike listov/iglic do različnih vrst plodov (storži, kostanj). Veliko so nam povedali o življenju v gozdu: Posebno zanimanje so vzbudile zgodbe o gozdnih živalih. Gozdarji so nam razkrili, kdo so prebivalci naših gozdov, kje si poiščejo dom in kako se prehranjujejo.

Vsi štirje gozdarji so pokazali izjemno mero potrpežljivosti in znanja. Otroci so prek neposredne izkušnje razvijali spoštljiv odnos do narave. Spoznali so, da je gozd živ organizem, ki ga moramo čuvati. Vsi smo bili navdušeni nad današnjim dnevom, tisti, ki so raziskovali v gozdu in pri nas, ki smo ustvarjali v vrtcu. Naravni material, pripomočki (veje, plodovi, slike) so močno pripomogli k spoznavanju, razumevanju snovi.

Sodelovanje z Zavodom za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec, se je izkazalo za zelo zanimivo in čudovito izkušnjo. Takšen način obeleževanja dneva Zemlje otroke uči, da narave ne spoznavamo le iz knjig, temveč z vsemi čutili.

Zahvaljujemo se vsem gozdarjem in Zavodu za gozdove Slovenije – Območna enota Slovenj Gradec, za druženje in sodelovanje. Upamo in želimo si še več takšnega sodelovanja.

Zapisala: Jasna Novak

Naša skupina je letos sodelovala v projektu naravoslovni nahrbtnik.

Od gospe Špele Klofutar iz Pedagoške fakultete Ljubljana smo prejeli naravoslovni nahrbtnik s pripomočki, ki jih potrebujemo pri opazovanju narave (lupa, preša, mrežica,…) in naravoslovni dnevnik, ki se je iz navadnega zvezka prelevil v debeli dnevnik poln drobnih stvari, ki so jih otroci našli v gozdu ali okolici hiše. Nahrbtnik in dnevnik so otroci odnesli domov in raziskovali naravo s pomočjo staršev.

V četrtek, 9. 4. 2026, pa se je gospa Špela pripeljala na obisk v našo skupino, da pa ji na poti ne bi bilo dolgčas, nam je poleg pripeljala tudi svojega prijatelja POLŽA. Prinesla nam je pokazati Afriškega velikega polža. Najprej nas je naučila rokovanja z njim in predvsem nas je podučila, da so zanj pomembne vedno vlažne in mokre roke, če ga hočemo prijeti. S seboj je imela tudi pleksi steklo, tako da smo si ga lahko ogledali tudi iz spodnje strani. Tam se je tudi videlo kako polž je in kakšen jeziček ima. Povedala nam je tudi, da ima polž rad jabolka in vso zelenjavo, paradižnika pa ne mara preveč. Tisti najbolj pogumni – torej vsi – so ga lahko prijeli v roke in občutili njegovo masažo.

Razložila nam je, da njen polž živi v terariju v polnem mahu in da živi do 7 let.

Pokazala nam je tudi drobna polžja jajčeca iz katerih se razvije polž. Poleg je prinesla prazne polžje hišice, kjer se je slišalo morje.

Otrokom je bila dejavnost zelo všeč in so izrazili željo, da bi še kdaj imeli takšen nenavaden obisk.

Urška Medved

Projekcija fotografij

Tudi letos smo zavihali rokave in s skupnimi močmi očistili okolico vrtca in poti, ki jih dnevno obiskujemo. Čistilno akcijo smo izvedli v soboto, 21. 3. 2026. Z zaposlenimi so sodelovali otroci iz vrtca in njihovi starši, skupaj nas je bilo okoli šestdeset. Očistili smo okolico vrtca, igrišče, parkirišče pri vrtcu in zdravstvenem domu, Mladinsko in Splavarsko ulico in gozdno učno pot.

Kot vsako leto smo tudi letos pobrali precej odpadkov, predvsem manjše odpadke. Poskrbeli smo, da je oklica vrtca ponovno čista in urejena. Pri tem pa nas vsako lepo spremlja pomembno vodilo in sicer, da že predšolske otroke navajamo na pravilno ravnanje z odpadki in jih učimo kako pomembno je, da varujemo naravo.

Koordinatorici za vrtec Brigita Pušnik in Janja Špringer

V tednu med 19. in 23. januarjem se je 25 otrok vrtca Vuzenica (odd. 5, 6 in 7) udeležilo smučarskega tečaja v Kotljah.

Smučarski tečaj je namenjen otrokom vrtca in poteka na igriv, varen in otrokom prilagojen način. Otroci skozi igro spoznavajo sneg, smučarsko opremo ter osnove smučanja. Cilj tečaja je razvijanje veselja do gibanja na snegu, izboljševanje ravnotežja in koordinacije ter pridobivanje osnovnih smučarskih veščin.

Tečaj so vodili usposobljeni učitelji smučanja smučarske šole DR7 in vzgojitelji, ki smo skrbeli za varnost, dobro počutje in pozitivno izkušnjo vsakega otroka. Dejavnosti so prilagojene starosti in predznanju otrok ter potekajo v majhnih skupinah.

Do konca tedna so vsi otroci usvojili vlečnico in se zadnji dan, ko je potekal zaključek in na katerega so bili povabljeni starši, spustili po belih strminah. Največje veselje pa je otrokom bila diploma, ki so jo prejeli ob koncu smučanja.

Zapisala: Ines Berzelak

V mesecu novembru smo nekaj dni namenili energiji. Tako smo po vrtcu lovili energetske pošasti, se igrali z baterijami, sijalkami, žicami. Ker se je vedno bolj porajalo vprašanje od kod pride elektrika v vrtec in dom, smo izkoristili priložnost in si ogledali elektrarno v Vuzenici. Tako smo se v petek zjutraj podali proti elektrarni, ki nam jo je prijazni gospod Glasenčnik tudi razkazal.

Že na vhodu nas je pričakala ogromna turbina, ki je drugače ne bi videli, saj je globoko pod vodo. Nato smo se podali na elektrarno, kjer smo videli, da je nivo vode na eni strani višji kot na drugi in da ta padec poskrbi, da se turbina zavrti. Bolj kot smo se spuščali v notranjost elektrarne bolj je bilo zanimivo. Šli smo mimo kolesja, ki dviguje zapornice in prišli vse do pokrova generatorja in turbine. Pokazali so nam tudi del med generatorjem in turbino, ki se je vrtel in izvedeli, da če se vrti ta del se bo doma vrtel tudi mešalec za smetano.

Vzgojiteljici: Urška Medved in Sandra Peruš

Projekcija fotografij