TREMO OREHE


Upamo, da vam bo trenje orehov v pomoč, lahko pa nam tudi pišete na naslov orehi@osvuzenica.si, zastavite kakšno vprašanje, pošljete kakšen »oreh«, nasvet, mnenje.

Razpisujemo tudi mini natečaj, in sicer vam postavljamo izziv: KAKO BI Z ENO BESEDO POIMENOVALI OSEBO, KI TRE OREHE?

Razmislite, zapišite in nam pošljite vaše zamisli. Ob koncu šolskega leta bomo izbrali najizvirnejše poimenovanje in ustvarjalca nagradili s knjižno nagrado.

Veseli bomo povratnih informacij.

 


11. oreh

Tokrat  si bomo ogledali, kako navajati vire, s katerimi si pomagate pri tvorbi referatov, seminarskih nalog, predstavitev.

Zakaj moramo navesti vire, kadar si kaj »sposodimo« iz pisnih (knjig, revij, učbenikov …), slikovnih (fotografije, risbe, slike …) ali e-virov (spletne strani)?

Pravilno navajanje virov in citiranje drugih del je izjemno pomembno iz več razlogov:

  • Transparentni prikaz, da je avtor pri nastanku svojega dela uporabljal različne vire informacij, s čimer poveča verodostojnost svojega dela;
  • Uporaba dognanj drugih avtorjev brez ustrezne navedbe avtorstva v lastnem tekstu je prepovedana. Govorimo o plagiatorstvu, ki je kršitev avtorske pravice, pri tem pa je »avtorska pravica skupen izraz za številna upravičenja, ki avtorju zagotavljajo uresničevanje premoženjskih (materialnih) in osebnih (moralnih) interesov v zvezi z izkoriščanjem avtorskega dela (14. Člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah) [1].
  • Ustrezna navedba virov in citiranje pripomoreta tudi k oblikovnemu vidiku dokumenta.
  1. (VIR: https://www.fs.um.si/fileadmin/Documents/FS/Studij/Dokumentarno_sredisce/, dostop 6. 10. 2021)

Torej – če v svoje delo/izdelek vpleteš delo nekoga drugega, moraš to tudi zapisati, in sicer navesti VIR, iz katerega si pridobil določene podatke.

Kaj pa je  plagiatorstvo?

  • prisvajanje in prikazovanje idej ali besed,
  • kraja ter posredovanje idej in besed nekoga drugega kot svoje,
  • uporaba dela nekoga drugega brez navedbe vira,
  • literarna kraja,
  • predstavljanje kot novo in izvirno idejo ali proizvod, ki je izveden iz že obstoječega vira nekoga drugega, kot lastno, brez navedbe imena pravega avtorja oziroma brez navedbe vira.
  1. (VIR: Delovna skupina za preverjanje plagiatorstva na UM: P. Tominc, V. Drozg, M. Ojsteršek, N. Samec, B. Korez, D. Kardum, Preverjanje plagiatorstva na UM (delovno gradivo). Maribor: Univerza v Mariboru, 2012.)

V tem orehu sta navedena kar dva vira (označena z 1. in 2.) Prvi je spletni vir, pri katerem moramo ob spletnem naslovu navesti tudi datum dostopa.

In kako navesti vir?

Obstaja več različnih možnosti, ki jih najdete na spodnji povezavi.

https://www.siclj.si/wp-content/uploads/2016/09/knjiznica-navajanje_virov.pdf

10. oreh

V tem tednu se bomo spomnili, kako sklanjamo.

Za ponovitev – vprašalnice in imena sklonov:

 

 

 

 

In kako je s sklanjanjem osebnih zaimkov?

Osebne zaimke uporabiš takrat, kadar bitja, stvari, pojme nočeš, ne želiš ali ne moreš poimenovati neposredno, s samostalnikom. Uporabiš jih tudi takrat, kadar se želiš izogniti ponavljanju.

Primer:

Mama je prišla domov. Mami sem dala kozarec vode.

Dala sem ji kozarec vode.

Vzorec sklanjanja:

 

9. oreh

Številke – že tretji teden!

Kateri teden? Tretji. 3.

VRSTILNI ŠTEVNIKI so izpeljani iz glavnih. Z njimi povemo položaj nečesa, zato je vprašalnica po njih kateri. Primeri vrstilnih števnikov: sedmi, stoprvi, 13., 77.

Vrstilni števniki so števniki, ki označujejo zaporedno mesto v številski vrsti (kateri/-a/-o po vrsti?) Pri zapisu s številko imajo zadaj piko.

Osnovno pravilo: vrstilne števnike vedno pišemo skupaj, brez kakršnih koli presledkov.

Na primer: 150. obletnica: stopetdeseta obletnica

Kako pa bi zapisali tole: 6370615. tekač?

Rešitev: šestmilijonovtristosedemdesettisočšeststopetnajsti tekač.

VIR: https://www.kjtranslations.si/blog/pisanje-stevil-z-besedo/ (dostop 26. 8. 2021)

Pazi!

50. obletnica oz. 50-letnica


8. oreh

V tem tednu pa vam bomo nanizali nekaj zanimivosti s področja matematike. Uživajte ob prebiranju, veseli pa bomo tudi kakšne vaše zamisli, ideje.

10 matematičnih zapovedi

  1. Vedno preberi nalogo … počasi in previdno.
  2. Karkoli narediš na eni strani enačbe, naredi tudi na drugi strani enačbe.
  3. Uporabljaj svojo lastno pamet.
  4. Ignoriraj tiste, ki ti pravijo, da imaš vse znanje v glavi in se ti ni treba učiti.
  5. Če česa ne znaš, se moraš to naučiti, in če še zmeraj ne znaš, moraš vprašati svojega vsevednega Profesorja.
  6. Vedno moraš razumeti predhodno snov, preden se lahko učiš naslednjo snov.
  7. Tvoj pravilen odgovor ne pomeni vedno, da si nalogo rešil pravilno. Pri takih primerih tvoja rešitev ne prepriča nikogar, sploh pa ne tvojega Profesorja.
  8. Najprej se prepričaj, da si primer iz učbenika prepisal pravilno, preden se pritožiš, da je rešitev v knjigi nepravilna.
  9. Preden se greš učit matematiko v gimnaziji, moraš ponoviti snov iz OŠ.
  10. Naučil se boš brati, pisati, govoriti in poslušati matematiko in s časom bodo prišle same štirice in petice, ki ti bodo sledile vse do konca mature. Vir:

https://www.gimvic.org/delovanjesole/predmeti/matematika/zapovedi/ (dostop 24. 8. 2021)

IN ŠE:

Murphijevi zakoni in matematika

Murphijev zakon

Če gre kaj lahko narobe, bo narobe tudi šlo.

Posledici

Nič ni tako, kakor se zdi. Če obstaja možnost, da gre narobe več stvari, bo šla narobe tista, ki bo povzročila največ škode.

Murphijevi zakoni v matematiki

  1. Več ko se učiš, bolj v zaostanku si.
  2. Vsaka naloga je težja, kot izgleda, in za rešitev potrebuješ več časa, kot si pričakoval.
  3. Reševanje naloge je lažje, če poznaš rešitev.
  4. Katerikoli izraz lahko postane enak kakemu drugemu izrazu, če ga le dovolj dolgo premetavaš.
  5. Dokazi niso še nikogar prepričali.
  6. En gram primerov je enakovreden kilogramu teorije.
  7. Kar je očitno vsem ostalim, tebi ne bo.
  8. Zapiski, ki so ti bili popolnoma razumljivi v razredu, se bodo doma spremenili v hieroglife.
  9. Učbeniki so napisani za tiste, ki to snov že znajo.
  10. Vsaka preprosta ideja bo razložena z nerazumljivimi pojmi.
  11. Odgovorov, ki jih potrebuješ, ni na zadnjih straneh v knjigi.
  12. Ne glede na to, kako veliko se učiš, nikoli ni dovolj.
  13. Naloge, ki jih znaš rešiti, nikoli niso v testu.
  14. Rešitev naloge, ki je nisi znal rešiti med testom, bo postala jasna takoj, ko boš test oddal.

VIR: https://www.gimvic.org/delovanjesole/predmeti/matematika/zakoni/ (dostop 24. 8. 2021)


7. oreh

V tem tednu bomo šteli, no, zapisovali bomo števila.

Pri zapisovanju števil moramo upoštevati določena pravila.

GLAVNI ŠTEVNIKI so tisti, po katerih se vprašamo z vprašalnico koliko. Z njimi povemo količino nečesa. Primeri glavnih števnikov: deset, sedem tisoč petsto deset, 999, 898765.

ŠTEVILA DO 100

4 štiri

12 dvanajst

19 devetnajst

22 dvaindvajset

Pazi!

54 (4 in 5 krat 10) štiriinpetdeset

66 (6 in 6 krat deset) šestinšestdeset

98 (8 in 9 krat deset) osemindevetdeset

ŠTEVILA OD 100 DO 1000

200 dvesto

400 štiristo

Pazi!

500 petsto

600 šeststo

900 devetsto

687 šeststo sedeminosemdeset

399 tristo devetindevetdeset

ŠTEVILA OD 1000 DO 10000

3000 tri tisoč

8366 osem tisoč tristo šestinšestdeset

Še …

milijon, milijarda

3 789 467 tri milijone sedemsto devetinosemdeset tisoč štiristo sedeminšestdeset


6. oreh

V tem tednu bomo ponovili, kako zapišemo tisto, kar nekdo (iz)govori.

Premi govor.

Sestavljen je iz dveh delov, in sicer iz besed, ki jih nekdo IZGOVORI, in iz spremnega stavka, v katerem so izražene OKOLIŠČINE (kdo, kdaj, kje …).

Del, v katerem so zapisane izgovorjene besede, je označen s posebnimi ločili – NAREKOVAJI.

?

,,Kaj si počel med počitnicami?” je vprašal Jože.

Jože je vprašal: ,,Kaj si počel med počitnicami?”

Premi govor lahko spremenimo v ODVISNEGA, obnovimo, kar je nekdo povedal.

Jože je vprašal, kaj sem počel med počitnicami.

!

,,Tega ne znam!” je vzkliknil otrok.

Otrok je vzkliknil: ,,Tega ne znam!”

Otrok je vzkliknil, da tega ne zna.

.

,,Tukaj je lepo,” je povedala teta.

Teta je povedala: ,,Tukaj je lepo.”

Teta je povedala, da je tukaj lepo.


5. oreh

Pozdravljeni!

V tem prispevku vam bom nanizala nekaj korakov do spletne pomoči, ki jo boste lahko uporabili, kadar boste v zadregi, kako kaj napisati, kaj pregibati …

Na spletu imamo več vrst pomoči. Najpogosteje lahko uporabljamo Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ); Fran (https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika).

Njegova (upo)raba je zelo preprosta. V brskalnik vpišete poljubno iskano besedo in … rezultati se vam takoj izpišejo.

Primer:

Kaj je Fran?

Fran je slovenski spletni jezikovni portal, ki združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in zbirke, ki so nastali ali nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter slovarje, ki so v okviru dela na tem inštitutu dobili digitalno obliko.[1] Portal je brezplačen in prilagojen čim širši skupini uporabnikov.[2] Deluje od oktobra 2014[3] in se letno vsebinsko in funkcionalno dopolnjuje ter posodablja.

Zadnja različica Fran 8.0 (od decembra 2020) obsega 38 slovarjev, atlas, dve svetovalnici in 689.941 slovarskih sestavkov. Vsebuje tudi stran z naborom besed in jezikovnih nasvetov, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in koronavirusom, ter tematsko zaokroženim pregledom zgodovine in etimologije besed, povezanih z epidemijami, ter tovrstnimi izrazi slovenskih narečij.

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_(jezikovni_portal) (dostop 22. 9. 2021)

NOVO!

Zaživel je slovarski spletni portal za mlade Franček, ki je odslej na voljo šolarjem, učiteljem in vsem, ki se učijo slovenščine. Franček je nastal po vzoru portala Fran, ki ima že več kot 200 milijonov iskanj.

Mladi bodo lahko na portalu poiskali določeno besedo, rešili kakšno jezikovno zagato, zanje pa so pripravili tudi posebno igro Besedoboj.

Robota, imenovana Renato in Nadja
Portal je sestavljen iz osmih razdelkov: pomen, sopomenke, pregibanje, izgovor, frazemi, narečja, izvor in zgodovina.

Pri delu so uporabljali trinajst že obstoječih slovarjev in druge jezikovne baze, pri delu pa je nastal tudi nov Šolski slovar slovenskega jezika.

Povzeto po: https://www.rtvslo.si/kultura/nastaja-francek-spletni-jezikovni-portal-za-otroke/486620 (dostop 22. 9. 2021)


4. oreh

V tem tednu pa si bomo ogledali najpogosteje napačno zapisane besede in besedne zveze.

NEGDO je prišel k vratom. X napačno

NEKDO je prišel k vratom.    Check mark, Wingdings font, character code 252 decimal. Pravilno

Boli me HRPTENICA. X napačno Pomoč: Boli me hrBet (NE hrPet!).

Boli me HRBTENICA.   Check mark, Wingdings font, character code 252 decimal.  Pravilno

Odšel je DOMOL. X napačno  Pomoč: Moja domovina (NE domoLina!) je Slovenija.

Odšel je DOMOV. Check mark, Wingdings font, character code 252 decimal.  Pravilno

Moje ŽIVLENJE je lepo. X napačno

Moje ŽIVLJENJE je lepo.  Check mark, Wingdings font, character code 252 decimal.  Pravilno

Podaj mi SLATKOR. X napačno  Pomoč: Rad imam slaDoled.

Podaj mi SLADKOR.  Check mark, Wingdings font, character code 252 decimal.  Pravilno

Pa še:

NAPAČNO PRAVILNO
NADALJNI

ŽIVLJENSKI

DOMIŠLIJA

ZAŽELJEN

SUMNJIČAV

KNJIŽNJICA

VNEŠEN

UPLIV

POVDARITI

NADALJNJI

ŽIVLJENJSKI

DOMIŠLJIJA

ZAŽELEN

SUMNIČAV

KNJIŽNICA

VNESEN

VPLIV

POUDARITI


3. oreh

V tretjem tednu bomo preverili pravilno uporabo zaimkov KI/KATERI.

Besedi ki in kateri sta, kot določa slovenska slovnica (Toporišič 2004: 335), pridevniška vrstna oziralna zaimka (ki je dejansko le oblika oziralnega kateri), kateri pa je hkrati tudi vprašalni in poljubnostni pridevniški vrstni zaimek.

Zaimek ki uporabljamo v vseh sklonskih oblikah, kateri pa načeloma le v zvezi s predlogi.

Primer:

Srečala je deklico, ki je imela rdečo pentljo.

To je deklica, o kateri je včeraj govoril.


2. oreh

V prejšnjem tednu smo trli orehe s C in K. Tudi ta teden bomo sklanjali.

Za uvod v današnji oreh pa vam najprej ponujamo kratek izsek iz intervjuja z Bojano Košnik, znano strokovnjakinjo za bonton:

»Na primer v poimenovanju, kdaj smo ženske gospe in kdaj gospodične. Danes v tem trenutku in našem kulturnem prostoru velja, da smo vse ženske po osemnajstem letu gospe. In čez petdeset let bo to pravilo najverjetneje popolnoma drugačno. Da smo gospe, pa ni niti pogoj niti naključje. To poimenovanje ne zaznamujejo naš mož, izobrazba ali otroci. To postavitev zaznamuje osemnajsto leto starosti kot oporna točka. Takrat se je oseba teoretično sposobna sama preživljati in, kar je najpomembnejše, pravno odgovarjamo za svoja dejanja. Danes je ženska lahko poročena, vdova, živi v zunajzakonski skupnosti, lahko živi sama in se odloči za poslovno kariero. In zaradi teh raznovrstnih odnosov se je moralo v poimenovanju gospa ali gospodična tudi nekaj spremeniti. Vse več nas je na tem svetu, različni smo si in pravila bontona niso postavljena, da nas omejujejo. Zapisana so zato, da prijetnejše sobivamo, kjer koli smo.« 

VIR: https://odkrito.svet24.si/clanek/zivljenjskislog/poslovni-bonton-se-znate-obnasati-605385 (dostop 2. 7. 2021)

In kako pravilno sklanjamo samostalnik GOSPA?

Pa še en samostalnik ženskega spola, ki nam včasih povzroča preglavice (pri sklanjanju oz. pravilni rabi):

Primer:

Pomagaj gospej!  NAPAČNO

Pomagaj gospe!  PRAVILNO

 


1. oreh

No, pa smo spet nazaj v šolskih klopeh. Na hodnikih se spet sliši otroški smeh, počasi se bo treba spet privaditi na šolsko delo.

Naš prvi oreh je namenjen OTROKOM. Predvsem v množini, saj se velikokrat znajdemo v dilemi, kdaj uporabiti c in kdaj k.

Torej – OTROCI se sklanjajo tako:

 

IMENOVALNIK KDO ALI KAJ?
RODILNIK KOGA ALI ČESA?
DAJALNIK KOMU ALI ČEMU?
TOŽILNIK KOGA ALI KAJ?
MESTNIK O KOM ALI ČEM?
ORODNIK S KOM ALI ČIM?
  1. OTROCI
  2. OTROK
  3. OTROKOM
  4. OTROKE
  5. O OTROCIH
  6. Z OTROKI

 

Primer:

Danes se na igrišču igrajo OTROCI.  

O OTROCIH se veliko pogovarjamo.

Z našimi OTROKI se veliko ukvarjamo.


Dostopnost