V petek, 15. novembra 2024, smo v našem vrtcu gostili prav poseben dogodek – obeležili smo že 14. izvedbo Slovenskega tradicionalnega zajtrka, tokrat pod sloganom Moj naj zajtrk. Ta poseben dan je bil še bolj slavnosten zaradi obiska gospoda župana Franja Goloba, gospe ravnateljice Mojce Hrastelj Brelih in lokalnega čebelarja gospoda Dominika Žvikarta.
Dogodek smo začeli s sprejemom povabljenih gostov. Skupaj z gosti smo nato sedli za mizo in uživali v dobrotah, ki sestavljajo slovenski tradicionalni zajtrk: domač kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Vsaka sestavina je imela svoje posebno mesto na mizi, saj ponazarja pomembnost lokalne pridelave in naravne kakovosti hrane.
A naša pozornost ni bila usmerjena v slovenski tradicionalni zajtrk le ta dan, temveč smo se o njem pogovarjali ves teden. Otroci so skupaj z vzgojiteljicami sodelovali pri pripravi: sami smo si izdelali maslo, spekli različne vrste kruha in se posladkali s pečenimi jabolki. Pogovarjali smo se o tem, katera hrana je pridelana v našem kraju, kje jo lahko kupimo in zakaj je pomembno, da podpiramo lokalne pridelovalce. Obiskali smo tudi tržnico v našem kraju.
Kot čebelarka sem otrokom starejših skupin približala svet čebel. Svoje izkušnje sem predstavila na zanimiv in poučen način, pri čemer sem poudarila, kako pomembne so čebele za naše življenje. Niso le proizvajalke medu, temveč tudi ključne opraševalke rastlin, ki omogočajo pridelavo hrane. Otroci so z navdušenjem prisluhnili in pokazali veliko zanimanja za to pomembno temo.
Namen projekta Slovenski tradicionalni zajtrk je otrokom in mladini približati pomen zdrave prehrane in zajtrka kot pomembnega začetka dneva. Hkrati pa je dogodek priložnost za osveščanje širše javnosti o prednostih lokalno pridelane hrane, vlogi kmetijstva in čebelarstva ter njihovem vplivu na okolje in gospodarstvo.
Dogodek je bil lep zaključek tedna, polnega učenja, ustvarjanja in druženja.
V vrtcu se zavedamo, da s takimi projekti krepimo vrednote, ki jih bodo naši najmlajši nosili s seboj skozi življenje.
Vzg. Jasmin Cigler-Leštan
Tudi letos smo na tretji petek v novembru, 15. 11. 2024, obeležili Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ). Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je: »Tradicionalni slovenski zajtrk – moj naj zajtrk!«
Tradicionalni slovenski zajtrk smo prvo šolsko uro izvedli v vseh razredih, od 1. do 9. Skupaj smo pripravili pogrinjek, zajtrkovali, se pogovorili o pomenu zajtrka in o tem, od kod dobimo posamezna živila.
Letos tudi prvič uradno obeležujemo Teden slovenske hrane in sicer od 11. do 17. novembra. Teden slovenske hrane poudarja pomen izbiranja lokalne hrane ter povečuje zavedanje o prednostih uživanja slovenskih živil. Namen je, da bi prebivalci pogosteje posegali po slovenski hrani ter s tem podprli domače kmete in predelovalce. Na šolski jedilnik smo ta teden uvrstili izbor slovenskih jedi za malico in kosilo.
Mateja Viher
Jesen je čas, ko narava s pridelki in barvami razkrije vso svojo lepoto, kot da bi celo leto varčevala za ta veliki finale.
Jesen pa je tudi čas za prvo letošnje skupno druženje otrok, staršev in vzgojiteljev našega vrtca, ki smo ga poimenovali Jesenkovanje.
Toplo oblečeni in obuti smo se odpravili na raziskovalni pohod po gozdnih poteh. Smer in težavnost poti smo prilagodili starosti otrok in se v skupinah podali na raziskovanje naše ožje in širše okolice. Za lažjo orientacijo smo otroke opremili s preprostimi zemljevidi, z označeno potjo in nalogami na poti. Naloge so otroci skupaj s starši uspešno opravljali, ob njih smo spoznali kaj novega o naravi v jesenskem času.
Prijetno in poučno druženje je bil cilj tega popoldneva. Rdeča lička in nasmejani obrazi vseh pa so povedali, da smo cilj v celoti dosegli.
Ko se je sonce že poslovilo od nas, smo v soju naglavnih luči ob ognju popili topel čaj in se posladkali s pečenim kostanjem.
Iris Golob
Mladi člani RK iz OŠ Vuzenica smo obiskali varovance v Domu Mavida Residence Hmelina in jim pripravili kratek program, posvečen praznovanju Martinovega ( 11. november) – praznika, ki ga posvečamo vinu, tradiciji in prijateljstvu.
Martinovo je čas, ko mošt dokončno postane vino, ko v kozarcih zasijeta trta in trud vinogradnika. To je tudi čas, ko se simbolično zahvalimo naravi za vse, kar nam je dala, in se spomnimo na sv. Martina, zavetnika vinogradnikov in kmetov. O Martinovem govori veliko pregovorov in rekov:
Če je na Martina jasen in sončen dan, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan.
Če je Martin lep, veliko da zimo, če je pa meglen, slabo dobimo.
Če je Martinov plašč v meglo zavit, bo vsakdo še zime sit.
Če Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi.
Z obiskom in pripravo programa smo varovancem ogreli srce in jim prinesli nasmeh na obraz. Zaželeli smo jim zdravja, sreče in nešteto prijetnih trenutkov.
Bojana Mori
Vsako leto imamo na naši šoli pred jesenskimi počitnicami prireditev, kjer počastimo državna praznika: dan reformacije in dan spomina na mrtve. Tako želimo vsako leto znova poudariti pomen reformacije za razvoj slovenskega jezika in slovenstva; z dobrimi mislimi pa se spomnimo tistih, ki jih ni več med nami.
V tednu od 7.10. – 11.10. 2024 smo v našem vrtcu praznovali Teden otroka z naslovom
“Otrok, nepopisan list”.
Tudi mi smo se spraševali: »Ali lahko najdemo vzporednice med otroštvom nekoč in danes? Način življenja, vzgoja, tehnologija so se spremenili, vendar ostaja nespremenjeno bistvo “biti otrok”. Otrok se rodi kot nepopisan list. In vsi otroci, ne glede na čas, v katerem živijo, potrebujejo ljubezen, varnost, igro, druženje ter priložnosti za razvoj svojih talentov.« (Zveza prijateljev mladine Slovenije)
S sodelavko Urško Medved sva se držali smernic Zveze prijateljev mladine Slovenije in izdelali načrt ter pripravili dejavnosti za vsak dan.
V ponedeljek smo se pogovarjali o tem ali najdemo kakšne vzporednice med otroštvom nekoč in danes. Na prvi pogled bi rekli, da težko; toliko se je spremenilo – tehnologija, način vzgoje, tempo življenja, prehrana … Edino, kar ostaja enako, je samo bistvo “biti otrok”. Ta dan smo dali poudarek prehrani in si sami pripravili del kosila. Na jedilniku za kosilo je bila juha, “šmorn” in jabolčna čežana, ki si jo je vsaka skupina pripravila sama, nekateri pa so si pripravili kompot. Pri vzg. Urški so bile na izposojo tudi KNJIGE naše mladosti. V torek smo ustvarjali s tehnikami, ki so jih včasih največ uporabljali. Ustvarjali smo z ogljem in črnim tušem in izdelke do konca tedna tudi razstavili na okna igralnic. Sreda je bila namenjena gibanju. Vsaka skupina se je odločila po svoje, kako bo izkoristila ta dan. Nekatere skupine so odšle v gozd, druge na igrišče … V četrtek smo se igrali igre, ki so se jih igrali naši starši, stari starši (rajalne igre: Lepa bela lilija, Zemljo krast…). V okviru tega tedna smo v vrtcu zbirali tudi stare igrače in igre, ki so jih otroci prinašali od doma. V večnamenskem prostoru smo pripravili razstavo starih igrač. Zadnji dan, petek, smo si pripravili kino dan s kokicami in si ogledali risanke naše mladosti (Palček Smuk, Baltazar, Lolek in Bolek, A je to…).
Teden otroka smo zaključili s poslanico, ki jo je napisala Nika Gradišek, mlada pesnica in študentka sociologije ter anglistike na ljubljanski filozofski fakulteti.
Vuzenica, 14. 10. 2024
Zapisala: Jasna Novak
Ob letošnjem Tednu otroka, ki ga praznujemo že 70. leto zapored, in je potekal od 7. do 13. oktobra, smo se osredotočili na temo Otrok, nepopisan list.
Ob tej priložnosti smo se vprašali: ali lahko najdemo kakšne vzporednice med otroštvom nekoč in danes? Na prvi pogled bi rekli, da težko; toliko se je spremenilo – tehnologija, način vzgoje, tempo življenja. Edino, kar ostaja enako, je samo bistvo »biti otrok«.
Vsak otrok se rodi kot nepopisan list, vendar je njegovo odraščanje neločljivo povezano s časom, v katerem živi, pa tudi z vzgojo, šolskim sistemom, družbo in okoljem, ki ga obkroža. Kljub temu pa osnovne potrebe otrok skozi desetletja ostajajo nespremenjene.
Vsi otroci, ne glede na čas in prostor,
potrebujejo ljubezen, občutek varnosti, topel in zdrav dom.
Potrebujejo igro, znanje, druženje z vrstniki, spodbudo, oporo, pomoč ter priložnosti za razvoj svojih talentov in interesov.
Letošnja tema Tedna otroka nas je tako opomnila, kako pomembno je, da otrokom omogočimo pogoje za srečno in izpolnjujoče otroštvo.
Tudi na šoli smo jim popestrili dni z različnimi aktivnostmi, s katerimi smo spodbujali in krepili telesno aktivnost, ustvarjalnost, sodelovanje in premislek o pomembnih temah, kot sta samopodoba in medvrstniško nasilje.
Ob začetku tedna smo prisluhnili Poslanici, katere avtorica je letošnja ambasadorka Nika Gradišek, dan pa nadaljevali v športnem duhu. Starejši učenci so se preizkusili v različnih igrah, mlajši učenci pa se odpravili na pohod.
Tekom tedna so sledile aktivnosti po razporedu:
V avli šole je tekom tedna nastajala sestavljanka OŠ Vuzenica, preko katere so se predstavili naši učenci po oddelkih. Dokazali smo, da naši »nepopisani listi« rastejo, se razvijajo, povezujejo, sodelujejo.
Vsi skupaj pa si želimo le eno, da je tekom tega razvijanja nas samih prisotnega med nami veliko zdravja, veselja, upanja, pomoči drug drugemu, zaupanja, poštenosti, hvaležnosti in spoštovanja.
Sara Topler
V Tednu otroka, 9. 10. 2024, sva z učiteljem Nejcem izvedla Pravljično čajanko za učence 1. triade.
Vesela sva bila 25 zvedavih učencev, ki so v prijetnem vzdušju šolske knjižnice nestrpno pričakovali pričetek našega druženja.
Brez pravil ni šlo, zato smo na začetku našega druženja ponovili, kako se vedemo v knjižnici, nato pa je sledil uvodni nagovor in pogovor o tem, kdo piše knjige. Učenci so bili nemalo presenečeni, ko so izvedeli, da lahko knjigo napišejo tudi otroci.
Naša gostja je bila ga. Tatjana Šumnik, ki je na naši šoli vrsto let poučevala v oddelkih podaljšanega bivanja.
Učencem je pripovedovala o tem, kako so se pred davnimi leti otroci drugih in tretjih razredov, ki so obiskovali OPB, odločili, da sami napišejo pravljice. Od ideje k uresničitvi in … nastala je kratka zbirka pravljic Žarki kukajo.
Knjižica je bila odlično sprejeta, saj je na medmrežnem glasovanju prejela največ glasov in zato so jo natisnili. S tem so dokazali, da otroci zmorejo izredno veliko, imajo neizmerno veliko domišljije in so ustvarjalni. Z učiteljem Nejcem sva otroke popeljala po poti petnajstih žarkov, poslušali so o njihovih prigodah, dogodivščinah.
O prebranem smo se pogovorili in otroci so likovno ustvarjali.
V gosteh pa smo imeli še Viktorijo Urh, ki nam je tudi pripovedovala o tem, kako se rodi pravljica.
V prijetnem vzdušju nam je čas prehitro minil, na koncu smo se posladkali s piškoti, pecivom in čajem, ki so nam ga pripravile naše prijazne kuharice. Pa ne pozabimo: pravljice živijo v vsakem izmed nas in vsi živimo pravljice.
Petra Prohart Tomažič, Nejc Črešnik
V petek, 27. 9. 2024, smo se udeležili EVROPSKE NOČI RAZISKOVALCEV, ki je potekala v Europarku v Mariboru.
Cilj tega dogodka je približati raziskave in raziskovalce javnosti, povečati zanimanje mladih za znanost in raziskovalne poklice ter predstaviti vpliv dela raziskovalcev na vsakdanje življenje ljudi.
Sodelovale so fakultete Univerze v Mariboru, Astronomsko društvo Orion, Europa Direct, Geodetski zavod Celje, Mladi ustvarjalci, ekipa projekta Mladi za napredek Maribora ter Karierni center Univerze v Mariboru, ki so za otroke in mlade pripravili poučne (interaktivne) delavnice, zabavne igre, zanimive demonstracije, nagradne igre in kvize.
Program je vključeval dejavnosti in teme kot so tehnologije za zeleno energijo, merjenje objektivnih odzivov ljudi na dražljaje iz okolja v navidezni resničnosti in z uporabo 3D modela človeka, kolo za proizvodnjo električne energije, interaktivne preizkuse (preizkusi svoj nos in ugani rastlino), predstavitev manj znanih živalskih prebivalcev v našem okolju, možnost vpogleda v rastline, eksperimentiranje z magnetizmom, obarvana kemija ipd.
Dobili smo odgovore na vprašanja, kaj raziskuje organizacijska znanost, kaj je digitalna moda, kako lahko umetna inteligenca služi ljudem, kako podnebne spremembe vplivajo na trajnostni razvoj slovenskega turizma, ter se dotaknili tudi kriminalistike.
Preživeli smo prijeten dopoldan in spoznali, da je znanost lahko zabavna ter prisotna v našem vsakdanu, pa naj gre za preprosto ščetkanje zob, skrb za okolje, grajenje mostu, rezanje lesa, obdelovanje polja, uporabo magneta, opazovanje zvezd, igranje starih iger ali prebiranje antičnih knjig.
Sara Topler
Smo šola, kjer ustvarjalnost, radovednost in znanje oblikujejo odgovorne, uspešne ter zadovoljne ljudi, ki so v ponos sebi, staršem in družbi.
Ustanovitelj šole je Občina Vuzenica s sedežem na Mladinski ulici 1 v Vuzenici. Šolski okoliš zajema Vuzenico, Sveti Vid, Sveti Primož na Pohorju, Šentjanž nad Dravčami ter Dravče.
